Alenka Jelovšek Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana UDK 811.163.6’373.45=163.41/.42:070(497.4) Nemilo posluževanje inozemskih inačic v žurnalističnih umotvorih: »srbohrvatizmi« v časniku Delo po letu 1991 1 V članku je predstavljeno pojavljanje srbohrvatizmov v časniku Delo po osamosvojitvi Slovenije. V prvih letih se njiho- vo število zaradi sprostitve purističnega nadzora po prenehanju političnega vpliva govorcev srbohrvaščine poviša, nato pa pod vplivom SP 2001 v slovenščini poleg izrazov, ki so si pridobili pomenski odtenek ali so dojeti kot starinski in uporabljeni kot stilemi, ostanejo le še redki srbohrvatizmi. The article discusses the use of Serbo-Croatisms in the newspaper Delo after Slovene independence. In the early years their number grew, due to the relaxation of purist control after the ending of the political influence of Serbo-Croat speakers, but then, under the influence of the Slovene Orthography of 2001, there remained very few Serbo-Croatisms, other than those that have taken on a different shade of meaning or are perceived as old-fashioned and are used as stylemes. V slovenščini se je skoraj od začetka razvoja knjižnega jezika pojavljal purizem, usmerjen proti dominantnim jezikom. V 16. stol. je Krelj kot alternativo prevzemanju iz nemščine zagovarjal črpanje hrvaškega besedišča, v protinemškem nacionalizmu 19. stol. pa so tovrstne ideje pri posameznikih postale vizija narodnega razvoja (Bezlaj 1965: 190). Kmalu je to rodilo novo nevarnost – namesto diglosičnega razmerja z nemščino so nekateri predlagali diglosično razmerje s srbohrvaščino 2 (oz. ilirščino). Ta nevarnost se je še povečala v Kraljevini SHS in »že obstoječi skepticizem, ali ni slavizacija šla že predaleč, se je sprevrgel v željo, da bi ta proces obrnili« (Thomas 1997: 146). Čeprav se je izposojanje nadaljevalo, so bile nove besede pogosto sprejete s sumničavostjo ali celo z odkritim odklanjanjem. Vpliv srbohrvaščine se je po mnenju puristov kazal predvsem v novinarskem jeziku, ki je že od Breznika veljal za glavnega krivca za prevzemanje tujih izrazov. Časniki nam rešujejo vprašanje slovenskega jezika v smislu starih ilircev, ki so želeli, naj bi se slovenščina polagoma opuščala in nadomestila s srbohrvaščino […] Časnikarski jezik je že opustil močne plasti slo- venskega besednega zaklada, mnogo slovenskih oblik in skladenjskih posebnosti (Breznik 1982: 133). Tudi v socialistični Jugoslaviji je srbohrvaščina ohranila privilegiran položaj, vendar so se v drugi polovici stoletja okrepila puristična prizadevanja in iz knjižnega jezika so srbohrvatizme postopoma odstranjevali predvsem prek jezikovnih kotičkov. 3 175 Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 1 Članek je nastal na podlagi diplomskega dela Srbohrvatizmi nekoč in danes: Analiza tiska med letoma 1945 in 2005, mentorica red. prof. dr. Monika Kalin Golob. 2 Izraz srbohrvaščina se tu uporablja v genetolingvističnem smislu (Šekli 2004). 3 Konec sedemdesetih let in osemdeseta leta je zaznamoval vedno hujši pritisk srbohrvaščine, zato se je v tem obdob- ju okrepila jezikovnokulturna dejavnost: po eni strani si je gibanje pod naslovom Slovenščina v javnosti in kot njegov