Sinopsis Razvoj nevroznanosti je na področju preučevanja možga- nov in kognicije vzpodbudil nastanek novih razlag psihofi- ziologije duševnih procesov, med njimi tudi intuicije, sanj, zavesti in estetskega doživljanja. Članek analizira ustvar- jalne postopke in poetike del na razstavi Intuicija v Palazzo Fortuny in na bienalu Viva Arte Viva v Benetkah ter osvet- ljuje umetniške strategije izražanja spiritualnega, zajetja intuitivnega, magičnega, presežnega in subliminalnega v umetnosti. Ključne besede: intuicija, nevroznanost, nevroestetika, subliminalno, magično, sodobna umetnost Keywords: intuition, neuroscience, neuroaesthetics, the subliminal, the magical, contemporary art Uvod Med prelistavanjem kataloga, ki spremlja razstavo Intuicija (Palazzo Fortuny, Benetke, 2017), sem naletela na misel, ki je povzemala odlomek debate s konference, posvečene raz- merju med umetnostjo in nevroznanostjo. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi umetnost nenadoma izginila s sveta, je soudeleženi umetnik odgovoril, da bi v takšnih razmerah mikrofon, ki ga drži v roki, ostal le mikrofon, saj bi izgubil možnost, da bi postal kar koli drugega. Takšno razmišljanje odzvanja miselnost Marcela Duchampa, ki je spodbudila nastanek takrat subverzivne oblike ready-made umetnosti. Preobrazba običajnega, vsakdanjega predmeta v ready- made umetnino (pisoarja v Fontano, kolesa na tamburinu v Kolo, sušilca steklenic v ready-made Sušilec steklenic ipd.) je simbolna preobrazba, predvideva namreč simbolni, magični transfer, ki je miselne, konceptualne narave. Duchampova umetnost ready-mada se je izkazala kot ena izmed najvplivnejših oblik umetniške misli v 20. sto- letju, iz katere je izšla vrsta konceptualnih in tudi danes prevladujočih post-konceptualnih umetniških praks. Ste- reotipne definicije konceptualizma stavijo na idejno, racio- nalno zasnovo umetnine, pri čemer so formalni in estet- ski vidiki posledica izvedbe umetnine kot materializacije koncepta. Ob tej poenostavljeni, vendar razširjeni razlagi toliko bolj presenetijo izjave samega Duchampa, ki umetni- škega ustvarjanja ne razume v smeri idejnega racionalizma, ampak kot večplastno, kognitivno izkušnjo, ki v veliki meri izhaja iz intuitivnih mentalnih procesov. V besedilu Ustvar- jalni proces (The Creative Act, 1957) 1 podaja slovite misli o vlogi umetnika in gledalca v procesu nastajanja umetnine. Če torej umetniku pripišemo lastnosti medija, tedaj mu moramo odreči sposobnost, da bi se na estetski ravni popolnoma zavedal tega, kar počne in zakaj to počne – vse te odločitve pri umetniški izvedbi dela ostajajo v domeni intuicije in jih ni moč prevesti v samoanalizo, ne izrečeno ne napisano in celo ne mišljeno. (Duchamp 187) Poenostavljeno razumevanje konceptualizma kot umet- niške prakse, ki didaktično predstavi ali ilustrira trenutne ideje, predpostavlja racionalno usmerjenega gledalca, kate- rega doživljanje je zvedeno na razumevanje sporočila. Če Duchampove misli o pomenu intuicije še lahko sprožajo pomisleke zaradi misterioznega sklicevanja na predreflek- tivno ali intuitivno dimenzijo ustvarjanja, pa je bil Du- champ glede vloge gledalca v nastajanju umetnine skoraj matematično nazoren: Med ustvarjalnim aktom gre umetnik od namere do uresničitve prek verige popolnoma subjektivnih reakcij. Boj za uresničitev je niz naporov, bolečin, zadovoljstev, odklonitev, odločitev, ki ne morejo in ne smejo biti popolnoma zavestne, vsaj na estetski ravni ne. Rezultat tega boja je razlika med namero in njeno uresničitvijo, razlika, ki se je umetnik nikakor 1 Besedilo je bilo objavljeno v slovenščini v 103. številki Likovnih besed. Uršula Berlot Pompe Intuicija in subliminalno v sodobni umetnosti Intuition and the Subliminal in Contemporary Art 3