GDK: 23:174.7 Abies alba Mill.(045)=163.6 Prispelo / Recived: 05. 11. 2009 Izvirni znanstveni članek Sprejeto / Accepted: 22. 12. 2009 Original scientific paper GOSPODARJENJE Z JELKO V SLOVENIJI Andrej BONČINA 1 , Andrej FICKO 2 , Matija KLOPČIČ 3 , Dragan MATIJAŠIĆ 4 , Aleš POLJANEC 5 Izvleček V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po štirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm) in debelo drevje (d=50 cm in več) (84,9 %). Največ (45 %) debelih jelk je v dinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajša je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in števila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe. Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., struktura, rast in razvoj, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad MANAGEMENT OF SILVER FIR (Abies alba Mill.) IN SLOVENIA Abstract In the paper, we analysed the structure and developmental characteristics of forest stands with silver fir in Slovenia, the management and cut in four forest site strata, where silver fir occurs. We used databases from the Slovenia Forest Service. In growing stock (GS) of silver fir, large (dbh=30-49 cm) and very large (d=50 cm and more) diameter trees account for 84.9 % at the national level. The highest share of very large diameter silver fir trees (45 %) is in Dinaric silver fir forests and silver fir-beech forests (B), the lowest in silver fir forests with fern and silver fir forests on non-carbonate ground (C). The dbh structure of GS, number of silver fir trees recorded from two subsequent measurements from permanent sampling plots, rising mean dbh of harvested silver fir trees all indicate general aging and regression of silver, which is typical of stratum B but not in all other strata. The ingrowth of silver fir in 10 years is highest in stratum C (19.2 trees/ha), the lowest in B (4.2 trees/ha). In the latter, cut intensity (22.3 % of GS), the mean dbh of harvested silver firs are highest, too. For active conservation of silver fir, reduction of the impact of large ungulates and differentiated silviculture with longer regeneration periods is of crucial importance. Some other measures are also suggested. Key words: silver fir, Abies alba Mill., structure, growth and development, forest development, large ungulatess 1 dr. A.B., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Večna pot 83, 1000, Ljubljana, andrej.boncina@bf.uni-lj.si 2 A.F., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Večna pot 83, 1000, Ljubljana, andrej.ficko@bf.uni-lj.si 3 M.K., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Večna pot 83, 1000, Ljubljana, matija.klopcic@bf.uni-lj.si 4 D. M., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, dragan.matijasic@zgs.gov.si 5 dr. A. P., Zavod za gozdove Slovenije, CE Ljubljana in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Večna pot 83, 1000, Ljubljana, ales. poljanec@bf.uni-lj.si Zbornik gozdarstva in lesarstva 90 (2009), s. 43 - 56 UVOD INTRODUCTION Bela jelka ali hoja (Abies alba Mill.) je vedno imela po- sebno mesto v slovenskem gozdarstvu, morda tudi zato, ker je najdaljša tradicija načrtnega gospodarjenja z gozdovi prav na območjih, ki jih po naravi v znatnem obsegu porašča jelka. Dolga tradicija načrtnega gospodarjenja z gozdovi je znana za Trnovski gozd, idrijske, snežniške, kočevske pa tudi gor- njegrajske, blejske in pohorske gozdove. Na vseh omenjenih območjih je bila jelka pomembna naravna drevesna vrsta goz- dnih sestojev. Zaradi znatnega ekonomskega (les, čebelarje- nje), tudi okoljskega (habitati, varovana območja, varovalna funkcija) in socialnega (npr. estetska vloga) pomena ter zaradi pereče gozdnogojitvene problematike (npr. MLINŠEK 1964, HORVAT-MAROLT / KRAMER 1982, HLADNIK 1991, LEVANIČ 1997, KOTAR / BRUS 1999, BRUS 2004) je bila pogosto predmet posebne pozornosti in obravnave. Dosedanje gospodarjenje z gozdovi, v katerih uspeva jel- ka, in druge vplivne dejavnike velja presojati glede na jel- kine ekološke značilnosti. Označimo jo lahko kot izrazito sencozdržno drevesno vrsto, občutljivo za zračno vlago in onesnaževanje (BRINAR 1964, PRPIĆ in SELETKOVIĆ 2001). Zanjo je značilen specifičen rastni ritem – ob zastrtosti zadržana rast v mladosti (KLEPAC 2001, LUKIĆ / GALIĆ / BOŽIĆ 2001, FERLIN 2002) in živahna rast tudi v pozni sta-