udK 82.091:821.163.6.09–1 Marko Juvan inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZrC SAZu filozofska fakulteta v ljubljani ModerNiSTičNA eSTeTiKA eMoCij iN lirSKi diSKurZ: peSNiŠKA eVoKACijA iZGube V SloVeNSKih »SViNčeNih« SedeMdeSeTih leTih estetizacija in abstrahiranje čustev v slovenski poeziji 70. in 80. let 20. stoletja sta postav- ljena v okvir novejših transnacionalnih, prirednih in policentričnih pojmovanj modernizma. interpretirana sta tudi kot pesniški odziv na poseben politični kontekst slovenskih »svinčenih sedemdesetih let«. The aesthetization and abstraction of emotion in the Slovenian lyrical poetry of the 1970s and 1980s is considered in the framework of recent transnational, paratactic, and polycentric understandings of modernism. it is also interpreted as a poetic reaction to the particular political Slovenian context of the “leaden 1970s.” Ključne besede: modernizem, lirska poezija, emocije, estetizacija, slovenska poezija 1970–1985, komunizem Key words: modernism, lyrical poetry, emotions, aesthetization, Slovenian poetry 1970–1985, Communism Naslov tega prispevka 1 je morda nekoliko pretenciozen. obljublja razpravljanje o rečeh, ki bi jih klasik francoske komparativistike paul van Tieghem uvrstil v »občo književnost«, v resnici pa se bo napovedane teme lotil samo prek enega, razmeroma ozkega časovnega izseka in povrhu še s posebnega vidika slovenske književnosti. Slovenska književnost je namreč v svetovnem literarnem sistemu zgolj eno izmed »malih«, obrobnih polj, ki so zgodovinsko, kulturno in geopolitično umeščena v »vmes- no perifernost« Srednje evrope (prim. Tötösy de Zepetnek 2002). Kljub temu sem prepričan, da je partikularen uvid v občosti legitimen, ne le v okviru sodobnih, zlasti transnacionalnih komparativističnih metodologij, ki so se že pred časom dodobra otresle imperialnih, univerzalističnih pogledov in malenkostnih nacionalističnih zagrenjenosti (prim. juvan 2009), temveč tudi v kontekstu novih razumevanj modernizma samega. frank Kermode je že 1968 razpravljal o »modernizmih« v množini, v zadnjem času pa se tudi vedno bolj kaže, da je modernizem upravičeno zajeti v poetološki, krajevni in časovni mnogovrstnosti, kakršne v okvirih tradicionalnih periodizacijskih shem nismo bili vajeni (eysteinsson in liska 2007: 1–3). običajna periodizacija modernizma se je utemeljevala na eni sami časovni premici: njeno izhodišče je bil čas zahodnih mode- lov modernizma (na primer Apollinaira, prousta, joycea, Woolfove), tem veličastnim 1 Gre za slovensko razširitev angleško napisanega referata, ki sem ga imel 13. junija 2009 na konferenci »Aesthetization of emotion«, 7. Mednarodni delavnici odbora za literarno teorijo pri Mednarodni zvezi za primerjalno književnost (iClA/AilC) na univerzi v Sydneyju. objava v slovenščini je poskus prispevati k prizadevanjem prof. dr. Ade Vidovič Muha in drugih kolegic in kolegov za razvoj slovenske terminologije v razmerah okrepljenega mednarodnega sodelovanja in globalizacije znanstvenega polja.