SPLOŠNI DEL 52 Uvod ................................................... 52 Profesionalna etika v športni rekreaciji .......................... 53 Izhodišča etike v športni rekreaciji ............................. 54 Moralno presojanje dejanj v športni rekreaciji ..................... 56 Zaključek ................................................ 59 Literatura ................................................ 59  UVOD Govori se, da živimo v času krize vrednot. Prav v pomanjkanju vrednot naj bi koreninile težave, s katerimi se dandanes sooča sodobna družba. Gospodar- stvo, kultura, šport: povsod naj bi zaradi umanjkanja vrednot zašli s prave poti. A ob bolj temeljitem premisleku se pokaže, da imamo danes vrednot precej več kot nekoč (vrednote so, na primer, lahko sočutje, skromnost, sodelovanje, spo- štovanje pravil, a tudi zmaga, bogastvo, oblast, moč ipd.), zaradi česar je celo mogoče govoriti o diktaturi vrednot (Spaemann, 2001). Prav zaradi inlacije raznovrstnih, celo nasprotujočih si vrednot, se pred človekom pojavi problem izbire pravih vrednot. In prav na tem mestu naletimo na etiko, na etična vpra- šanja in probleme. Etika 1 zato ni tista, ki bi se konformistično prilagajala tre- nutnim večinskim vrednostnim trendom (šla s tokom najmočnejših vrednot v družbi v nekem času), ampak vedno poskuša racionalno razbirati dobro od slabega, pravično od krivičnega, skratka poskuša pokazati na ‘prave’ in trajne vrednote in opozoriti na skrite pasti udejanjanja ‘ne-pravih’ vrednot. Etika zato ni običaj ali navada. Običaj govori o tem, kako se obnašamo, etika pa o tem, kako naj bi se obnašali. Prav v tem se etična spoznanja razlikuje od spoznanj kvantitativnih empiričnih znanosti. Slednje ugotavljajo dejstva, na primer: »Uporaba anaboličnih steroidov je športniku pomagala k večji mišični masi.« Ali: »Uporaba anaboličnih steroidov je povzročila športnikovo smrt.« Vse to je mogoče empirično znanstveno dokazati. Medtem pa se etika ne ukvarja z mer- ljivimi dejstvi, s tem, kar je, pač pa z najstvi, s tem, kar naj bi bilo. Tako lahko v etiki pridemo do sklepa: »Uporabo anaboličnih steroidov bi morali prepove- dati.« Do takšnega sklepa nismo prišli z merjenjem, pač pa z razumevanjem pojavov in pojmov ter z logičnim sklepanjem izhajajoč iz dejstev. Na primer, 1 Beseda etika izvira iz grške besede ethos, kar pomeni način (dobrega) življenja. Prav enak pomen naj bi izvorno imela beseda morala, s tem da izhaja iz latinske besede mores. Izhajajoč iz sodob- nih razprav pa je mogoče razlikovati med etiko in moralo: etika je ilozoija morale, etika je razmišljanje o človekovih moralnih praksah. SPLOŠNI DEL 52 Jernej Pisk Etika v športni rekreaciji