TEORIJA IN PRAKSA let. 52, 6/2015 1099 Tibor RUTAR* AHISTORIZEM HISTORIČNE SOCIOLOGIJE: ADAM SMITH IN NJEGOVA ZAPUŠČINA ** Povzetek. Historična sociologija webrovskega, marksi- stičnega in še kakšnega drugega porekla je od nekdaj vsaj implicitno sledila nazoru Adama Smitha, po kate- rem so širitev tržnih priložnosti, utrjevanje urbanih sre- dišč in nastop meščanskega razreda, poglabljajoča deli- tev dela, tehnološki razvoj ali kopičenje velikih zalog bogastva v nekem temeljnem, kvaziavtomatičnem smi- slu povezani z razvojem človeške zgodovine nasploh in zgodovinskim prehodom iz predmodernega, predkapi- talističnega obdobja v moderno, kapitalistično obdobje. V članku pokažemo, da je v luči nekaterih nedavnih dognanj v sodobnem zgodovinopisju ta nazor tako teo- retsko kot empirično zelo problematičen. Še več, razišče- mo, kako omenjene smithovske predpostavke vodijo k tržnemu ali tehnološkemu determinizmu, teleologiji in nadzgodovinskosti. Ključni pojmi: ahistorizem, historična sociologija, Adam Smith, Karl Marx, Robert Brenner, marksizem Uvod Adam Smith in Karl Marx sta avtorja, ki ju redkokdaj povezujemo, razen seveda če je povezava, ki jo imamo v mislih, ta, da slednjega zoperstavimo prvemu kot njegovega verjetno najbolj neizprosnega kritika. Kljub temu se zdi, da imata Smith in vsaj “zgodnji” Marx nekaj temeljnih, pomembnih skupnih lastnosti, ki ne zadevajo zgolj njunega antagonističnega odnosa. Oba sta bila filozofa, ki sta s svojimi prispevki k moralni filozofiji (Smith) in kritični filozofiji (Marx) hote ali nehote prispevala k razvoju moderne (historične) sociologije. V članku bomo zato raziskali tri teze. Prva teza je, da je ena od dveh splošnih teorij zgodovine, ki ju je v svojih delih naka- zal Marx, pravzaprav predelava Smithove, zato temelji na nekaterih ključnih smithovskih predpostavkah. Druga teza je, da je velike zgodovinarje, histo- rične sociologe in marksiste 20. in 21. stoletja, ki naj bi sicer bili dediči zelo * Tibor Rutar, doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani in član pro- gramskega odbora Inštituta za delavske študije. ** Pregledni znanstveni članek.