Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 64 / 2013 / 4, 330-344 330 1 Punitivnost in penalni populizem (namesto uvoda) 1 2 V zadnjih desetletjih kriminološke raziskave skoraj brez izjeme ugotavljajo, da sta v demokratičnih državah na pohodu neoliberalizem in njegova družica, pravnopolitična doktrina zakona in reda (angl. law and order). Na njunih krilih naj bi punitivnost in penalni populizem postala »označevalca gospo- darja« kaznovalne politike in zakonodaje. Punitivnost (angl. punitivity, punitiveness) je kompleksen pojem, ki ga različni avtorji opredeljujejo različno. Kury in Shea (2011) na primer s tem pojmom – če malce posplošimo – označujeta kaznoval- no naravnanost javnega mnenja in javnosti nasploh. Čeprav 1 Benjamin Flander je doktor pravnih znanosti, docent za teorijo prava in države na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mari- boru. E-pošta: benjamin.lander@fvv.uni-mb.si. 2 Gorazd Meško je doktor znanosti, redni profesor za kriminologijo, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. E-pošta: gorazd.mesko@fvv.uni-mb.si. se stališča javnosti o vprašanjih kaznovanja v času in prosto- ru lahko precej razlikujejo, in čeprav v pogledih na kazen (na vrste kazni, strogost, način izvrševanja ipd.) med različnimi družbenimi skupinami in posamezniki obstajajo precejšnje razlike, naj bi bila v razvitem svetu javnost v zadnjih desetletjih vse bolj kaznovalno naravnana. Na bolj abstraktni ravni neka- teri z izrazom punitivnost označujejo trend stopnjevanja ozi- roma zaostrovanja formalnega (institucionalnega) kaznovanja in nadzorovanja tistih, ki storijo kazenske delikte (Garland, 2001; Green, 2009; King in Maruna, 2006). V kriminalitetni in kaznovalni politiki demokratičnih držav naj bi prevladala oce- na, da sta za kriminaliteto primarno »krivi« premalo stroga ka- zenska zakonodaja in nerazumljivo blaga kaznovalna politika sodišč. Na tej predpostavki se skušajo države upirati kriminali- teti predvsem z učinkovitejšo represijo – strožjimi policijskimi prijemi, obsežnejšim nadziranjem in ne nazadnje s strožjim kaznovanjem, po možnosti zavitim v embalažo »vladavine prava«. Z aktualno socialno-ekonomsko krizo (s stopnjeva- njem krize kapitalističnega družbenoekonomskega sistema) se ti trendi v demokratičnih državah vedno bolj stopnjujejo. Punitivnost in kaznovalni populizem v Sloveniji Benjamin Flander 1 , Gorazd Meško 2 Pred tremi leti smo izvedli študijo (Flander in Meško, 2011), ki je pokazala, da sta v Sloveniji postajali kaznovalna politika in zakonodaja od osamosvojitve dalje postopoma strožji in da se je to med drugim odrazilo tudi v bolj ali manj konstantnem naraščanju populacije zaprtih ljudi. V stopnjevanju punitivnosti smo prepoznali predvsem simptom globalnih trendov, ki se jim Slovenija ne zna ali ne zmore izogniti. Študija je, po drugi strani, opozorila, da Slovenija v nasprotju z nekaterimi drugimi državami skoraj ne pozna agresivnega kaznovalnega populizma. Ta je (bil) omejen na posamezne politike in pravne strokovnjake na »desnici«, medtem ko politične akterje na »levici« opredeljuje drža, ki bi jo lahko opredelili kot pasivni kaznovalni populizem. Zavzeli smo stališče, da zaostrovanje kaznovalne politike in zakonodaje »na sončni strani Alp« samo po sebi ne pomeni, da se sočasno in z enako tendenco spreminja tudi »substanca« kazenskega pravosodja, ker imata lahko strožja kaznovalna politika in zakonodaja (vsaj začasno) predvsem simbolne implikacije. V tej študiji se osredotočamo predvsem na leti 2011–2012, ki v študiji pred tremi leti nista bili zajeti. Analiza je pokazala, da so bile spremembe v tem času z redkimi izjemami spremembe na slabše. Prinesle so »reforme« kazenskega pravosodja, ki povečujejo punitivnost. Novo v zadnjih dveh letih je zlasti to, da se je v imenu zakona in reda tudi politična levica (nova levica?) okužila z aktivnim kaznovalnim populizmom in da je k stopnjevanju punitivnosti »pristavila svoj lonček«. Dejstvo, da javnost v zadnjih letih spet postaja bolj kaznovalno usmerjena, da se – tudi po zaslugi političnega populizma – nadalje zaostrujeta kaznovalna politika in zakonodaja, da je procesna kazenska in prekrškovna zakonodaja čedalje bolj utilitarna, usmerjena k učinkovitosti in obenem vse manj garantistična, ter da je leta 2012 za rešetkami pristalo rekordno število ljudi, v Sloveniji že lep čas nima več samo simbolnih oziroma simboličnih učinkov. Kaznovalno pravo in kazensko pravosodje nasploh sta, podobno kot v večini demokratičnih držav, v zadnjih letih izpostavljena obsežnim preobrazbam, ki so močan spodbujevalec krize kazenskega pravosodja. Ključne besede: kazensko pravosodje, punitivnost, kaznovalni populizem, neoliberalizem, Slovenija UDK: 343(497.4)