91 orGle na kranjskem Do iZteka 17. stoletja KATARINA TRČEK Izvleček: Orgle predstavljajo pomembno sesta- vino slovenske kulturne zgodovine, saj so bile s svojim značilnim zvokom močno prisotne v zavesti vseh slojev prebivalstva. Na Kranjskem so se začele pojavljati v drugi pol. 15. stol. V ohranjenih arhivskih virih so podatki o 34 lokacijah z orglami do konca 17. stol. (skoraj izključno le cerkve) in o 44 glasbilih, vendar je bilo tako lokacij kot glasbil najbrž več. Največje kranjske orgle z ohranjeno dispozicijo so imele devet manualnih registrov. Ključne besede: zgodovina glasbe na Sloven- skem, zgodovina orgel, orglarstvo Abstract: Organ is an important element of Slovenian cultural history; having a characte- ristic sound it was known and appreciated by all population strata. In Carniola organs began to appear in the second half of the fifteenth century. The archival documents testify to thirty-four locations with altogether forty-four organs in Carniola up to the end of the 17th century, yet their number must have been higher. According to the preserved data, the largest organ in Car- niola until the end of the seventeenth century had nine manual stops. Key words: history of music in Slovenia, history of organ, organ building Raziskovanje glasbene preteklosti se ne more omejevati le na študij kompozicijskih del, pač pa mora vključevati tudi zanimanje za njihovo originalno zvočno podobo. Vedenja o tej si ni mogoče ustvariti brez poznavanja glasbil, s katerimi so bila kompozicijska dela v času svojega nastanka dejansko izvajana. Študij starega instrumentarija omogoča pred- stavo o zvočnosti posameznih zgodovinskih okolij, s tem pa tudi historično verodostojno izvajanje v preteklosti nastalih glasbenih del. Med mnogimi glasbili preteklih obdobij imajo orgle posebno mesto. V evropski glasbeni zgodovini so bile glasbilo krščanskih cerkva, tako da si cerkvene glasbe brez orgel ni mogoče zamišljati. Kot glasbilo cerkva so bile orgle ne le močno razširjene, pač pa tudi široko poznane. Njihov razpoznavni in značilni zvok se je v povezavi z njihovo vlogo v cerkvenem obredju trdno uzavestil v generacije prebivalcev različnih evropskih pokrajin. To velja tudi za slovenske dežele, o čemer priča že bežen vpogled v slovensko leposlovno literaturo. 1 1 Polona Miklavc, »Motiv glasbe in glasbenika v slovenski prozi,« (diplomsko delo (mentor Urška Perenič), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012), 47, 49–60. Prejeto / received: 24. 12. 2012. Odobreno / accepted: 28. 12. 2012.