153 A Organizacija, letnik 40 Razprave {tevilka 5, september-oktober 2007 Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria; zvonko.kribel@turistica.si, stefan.bojnec@fm-kp.si Prispevek prikazuje rezultate v novembru 2005 zaklju~ene raziskave, s katero smo ugotavljali, kako slovenske potovalne agencije uporabljajo tr`no-komunikacijske kanale in spletne storitve. Z uporabo vprašalnika na spletu in v pisni obliki smo iz- vedli anketo med vsemi potovalnimi agencijami v Sloveniji, ki so registrirane za dejavnost I 63.300 potovalne agencije. Na naš naslov je prispelo skupno 74 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar pomeni 29% vseh potovalnih agencij. Eden izmed rezul- tatov raziskave ka`e, podobno kot za grške in turške potovalne agencije, da tudi slovenske potovalne agencije najbolj zaupa- jo v u~inkovitost ustnega priporo~ila. Šele na drugem mestu je uporaba spletnih storitev. Multivariatna faktorska analiza je po- trdila, da sta uporaba tr`no-komunikacijskega kanala in vsebina spletne strani zna~ilno povezani z velikostjo potovalne agen- cije. Klju~ne besede: potovalne agencije, uporaba Interneta, komunikacijski kanali, tr`enjski kanali, Slovenija Tr`no-komunikacijski kanali in spletne storitve v slovenskih potovalnih agencijah 1 Uvod Pojav Interneta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in razvoj spletnih storitev so klju~no vplivali na organizacijo, prenos in shranjevanje informacij ter na tr`no-komunika- cijske in prodajne kanale podjetij in drugih uporabnikov. Klasi~ne tr`no-komunikacijske kanale, kot sta tiskani me- diji in televizijsko oglaševanje postopoma, a vztrajno na- domeš~ajo razli~ne oblike spletnih storitev: spletne strani, elektronsko sporo~anje, on-line rezervacije in druge obli- ke internetnih storitev. Z namenom poenostavitve organi- zacije poslovanja, zni`anja operativnih stroškov poslova- nja in pove~anja konkuren~nosti se v podjetjih vse bolj uveljavlja uporaba Interneta kot temeljne informacijske in tr`no-komunikacijske infrastrukture ter nove prodajne poti. U~inkovita uporaba spletnih strani se je izkazala kot klju~na konkuren~na prednost podjetij, še posebej v turiz- mu in s turizmom povezanimi dejavnostmi kot so potova- nja, hotelirstvo in potovalne agencije. Danes je te`ko najti podro~je dejavnosti, kjer ni pri- sotna uporaba Interneta (Lyman in Varian, 2003). V de- javnostih, ki so intenzivno vklju~ene v globalno poslova- nje in v širša dru`beno gospodarska dogajanja, je uporaba spletnih strani kot komunikacijskega in tr`nega orodja nepogrešljiva. Potovalne agencije in turisti~ne organizaci- je se v veliki meri štejejo med dejavnosti, ki so mo~no vklju~ene v globalno poslovanje in tr`enje (Werthner in Klein, 1999; O'Connor, 2002; Gursoy in McCleary, 2004). Zato je v tej industriji uporaba Interneta med najbolj po- gosto uporabljenimi komunikacijsko-tr`nimi kanali (Bu- halis, 2003). Število uporabnikov Interneta in razli~nih spletnih storitev je v zadnjih letih silovito naraslo. Uporaba svetov- nega spleta je pogosto uporabljen pokazatelj, ki je tesno povezan s splošno ravnijo gospodarske razvitosti, razvi- tostjo izobra`evanja in usposobljenostjo prebivalstva za njegovo uporabo. Uporaba Interneta kot komunikacij- skega in tr`nega kanala pa odra`a tudi vklju~enost dolo- ~ene dejavnosti v mednarodne poslovne tokove. Turisti~- ne in potovalne organizacije poslujejo na globalnih trgih, kjer je Internet prevladal, kot klju~ni dejavnik konku- ren~nosti pri tr`enju, tr`nem komuniciranju, organizaciji in poslovanju (Buhalis, 2003; Özturan in Roney, 2004). Namen naše raziskave je ugotoviti uporabo Interneta kot informacijskega, komunikacijskega in tr`nega orodja med slovenskimi potovalnimi agencijami s pomo~jo vpra- šalnika, ki sta ga uporabila Özturan in Roney (2004) na primeru Tur~ije. Z njunim predhodnim dovoljenjem smo vprašalnik iz njunega ~lanka prevedli v slovenš~ino. Razi- skava med slovenskimi potovalnimi agencijami je poteka- la med aprilom in novembrom 2005. Seznam 255-tih pod- jetij, registriranih za dejavnost potovalnih agencij, I 63.300 po standardni klasifikaciji dejavnosti (GZS, 2005), smo pridobili iz PIRS (2005). Za isto leto 2005 SURS (2006b) navaja 238 potovalnih agencij v Sloveniji. Rezultati anket- nega vprašalnika za Slovenijo omogo~ajo primerjavo s podobnimi rezultati, ki sta jih ugotovila Özturan in Roney (2004) za turške potovalne agencije. Pridobili smo tudi re- zultate podobne raziskave v Gr~iji (Vrana in Zafiropou- los, 2006), ki jih prav tako uporabljamo za primerjave. Nadaljevanje prispevka je razdeljeno na tri dele. Naj- prej na kratko prika`emo uporabo svetovnega spleta kot