FILOZOFSKA MISEL IVANA (1930-2016) Dean Komel Ivan se je rodil leta 1930 v kobariškem predelu Slovenije, od koder pa se je družina že v njegovem ranem otroštvu, pred navalom fašizma in obljubam o »novi zemlji«, morala odseliti v Makedonijo. Kmalu so se od tam vrnili in se naselili v blizu Slovenske Bistrice, kjer je Ivan nižjo gimnazijo. Po opravljeni srednji šoli v Kranju se je zaposlil v tovarni Iskra. Za študij filozofije gaje neposredno navdušil njegov iz dober prijatelj ter poznejši sodelavec pri Novi reviji Jože potem ko se je sicer že sam precej dolgo iskal v branju filozofske in druge literature. 2 Skupaj z njim sta izpisala velik del »slovenske zgodbe« zadnjega pol stoletja. Ko je leta 1960 na Filozofski fakulteti v Ljubljani študij filozofije in sociologije, ga je pritegnila predvsem tista filozofija, ki je bila za pokvarjeno eksistencializem, fenomenologija, hermenevtika, nemška filozofija, Nietzsche, Heidegger. Svoja naziranja je tudi jasno in glasno izpovedoval, tako da je kaj kmalu prišel v navzkrižje z nazorskimi nadzorniki, tudi zaradi »intenzivnega« študija marksizma. 3 Po diplomi leta 1964 se je zaposlil na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani, kjer je kot znanstveni svetnik deloval do upokojitve leta 1989, mesto univerzitetnega je zanj ostalo zunaj dosega, kolikor je bilo njegovo filozofsko delo ocenjeno kot ideološko nepri- merno, kar je še posebej veljalo za knjižico Leninova 'filozofija' ali o imperializmu iz leta 1971 4 ter številne in prevode, ki so se nanašali predvsem na Nietzscheja in Heideggerja v reviji Problemi; z revijo je uredniško sodeloval od njenih sredi šestdesetih let pa vse do »razhoda« na sedemdesetih let, skupaj z dolgoletnim sodrugom Tinetom Hribarjem, ki gaje malo zatem doletela izrecna prepoved univerzi- tetnega Desetletje kasneje bosta spet skupaj nastopila v novoustanovljeni Novi reviji -Tine Hribar kot njen prvi glavni in odgovorni urednik-, ki bo postala 1 Po pripovedovan ju gaje dobesedno odvedel k takratni profesorici na Oddelku za filozofijo dr. Almi Sodnikovi, Vebrovi in ji dejal, >>ta Ivo mora študirati filozofijo<<. Prim. I. >>Jože Delo, 22. jan. 2003, str. 2. V Zgodovini nihilizma (2014, str. 432-456) najdemo tudi >>rekonstruiran<< pogovor s ki se na pojmovanje razsvetljenske subjektivnosti in problema svobode. govor ob pogrebu Jožeta je objavljen v knjigi Rosvite Pesek o Jožetu niku, Mohorjeva družba v Celovcu 2013; dostopno na: https://www.mohorjeva.cornlimages/buchdaten/RosvitaPesek-Pucnik_PRELISTAJ.pdf. 2 Prim. D. Komel inN. Grafenauer: >>Pogovor z Ivanom Nova revija XIII/150 (1994), str. 100-123. 3 I. Antropološki in ontološki pomen dela pri Marxu, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani 1967. bo vseskozi, tudi po >>zlomu komunizma 1989<<, opozarjal na relevantnost Marxove misli za premislek do- vršitve filozofije kot metafizike; glej tudi njegovo razpravo >>Marx' Kritik der Moral als ein Weg zum Problem seiner Philosophie im Ganzen", v: B. Waldenfels, J. M. Brockman inA. Pažanin (Hg.), Phiinomenologie und Marxismus 2, Praktische Philosophie, Suhrkamp, Frankfurt/M. 1977,94-134. 4 Ivan Leninova 'filozofija' ali o imperializmu. Obzorja, Maribor 1971. 105