109 Uvod Pričujoči prispevek je v prvi vrsti posvečen nekoliko nenavadni upodobitvi pogrebne gostije ( cena funebris, nem. Totenmahl, angl. funerary banquet ) na nagrobni steli Julije Jukunde iz Črnomlja, na kateri se med služabniki pojavi fgura, ki tja ne sodi – bodisi genij letnih časov bodisi satir. Motiv je sicer glede na okoliški teritorij zgoščen prav tam, saj ga v mestnih območ- jih Nevioduna oziroma Siscije, pod katerih ager naj bi naselbina spadala v rimski dobi, srečamo le izjemoma. Svojevit problem predstavlja tudi data- cija stele, saj je bila ta razpeta vse od konca 1. do začetka 3. stoletja, pri na- tančnejši opredelitvi pa poleg oprave in pričeske upodobljencev še najbolj pride v poštev prav zagonetni lik ob gostiji. V provinci Panoniji so bile v rimski dobi upodobitve pogrebne gosti- je nadvse priljubljene. Njihov izvor še zmeraj ni enoznačno pojasnjen, kakor tudi ne simbolni pomen. Še največkrat se izpostavlja razvoj iz obredne po- jedine ob pogrebu in spominskih obredjih (npr. Parentalia, Rosalia ), ko so svojci umrlim ob praznikih na grobove prinašali jedačo in pijačo, upodobi- tev pa bi tako posredno lahko odsevala pokojnikove obede v onostranstvu (Diez 1959–1961, 47; Diez [1960] 2011, 71; Kastelic 1998, 433) oziroma aludira- la na njegovo lagodno življenje po smrti in na zakonske vezi, ki so močnejše od smrti, saj nemalokrat ob mizi leži zakonski par (Stewart 2009, 255). Ena podoba naj bi tako kazala na uživanje v tostranstvu, ki se bo nadaljevalo v onostranstvo, pogrebno obredje in heroizacijo pokojnih (Dunbabin 2003, Pogrebna gostija na nagrobni steli Julije Jukunde iz Črnomlja Katarina Šmid UP FHŠ, Oddelek za arheologijo in dediščino ter Inštitut za arheologijo in dediščino katarina.smid@fhs.upr.si doi: https:// doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).109-123