DOI: 10.3986/Traditio2015440102 TRADITIONES, 44/1, 2015, 29–58 POGLEDI NA TRIGLAV SKOZI čAS BOžIDAR JEZERNIK Avtor obravnava začetke zanimanja in raziskovanja najviš- je gore v Julijskih Alpah v obdobju razsvetljenstva, ko je med evropskimi intelektualci potekala živahna debata o starosti sveta in pravilnosti svetopisemskih poročil o nastanku sveta. Ključne besede: Alberto Fortis, Balthasar Hacquet, Triglav, Johann Weikhard Valvasor, Valentin Vodnik, Sigismund Zois Freiherr von Edelstein, razsvetljenstvo The author discusses early interest in and research on the highest mountain in the Julian Alps during the Enlighten- ment, when a lively debate took place among the European intelligentsia on the age of the world and the accuracy of Biblical accounts of its creation. Keywords: Alberto Fortis, Balthasar Hacquet, Triglav, Johann Weikhard Valvasor, Valentin Vodnik, Sigismund Zois Freiherr von Edelstein, Enlightenment Najvišji slovenski vrh se je uveljavil kot simbol slovenstva, še preden je slovenska skupščina sklenila razglasiti za državno zastavo belo-modro-rdečo trobojnico, dopolnjeno z grbom v podobi ščita, na katerem je upodobljen lik Triglava, dve valoviti črti pod njim pa ponazarjata morje. Skupščina je sprejela deklaracijo o razglasitvi državne samostojnosti in neodvisnosti 25. junija 1991. Naslednji večer je na Trgu republike nasproti skupščine potekala slovesnost, na kateri je bila prvič dvignjena zastava nove države. Ob javni predstavitvi državnega simbola so tisti, ki so dogajanje spremljali prek televizijskih zaslonov, gledali tudi posnetke trobojnice na najvišjem vrhu nove države, kamor jo je ponesla skupina gorskih reševalcev. Na trobojnici še ni bilo znaka Triglava, ker skupščina do tedaj še ni sprejela novega državnega grba. Vendar je bila pot dolgotrajna, pogosto bolj ali manj vijugava. Zlasti tisti, ki so se prvi odpravili nanjo, so morali premagati stare predsodke in strahove, ne le naravnih ovir. A ko so dosegli vrh, so bili nagrajeni z razgledom, ki je v jasnem vremenu segal daleč naokrog, mogli pa so se tudi poglobiti vase in svoje nazore, jih potrjevati ali ovračati. Prevladujoči pogled na svet se je stoletja opiral na svetopisemske nauke, te je potrjevala avtoriteta prerokov in utrjevala avtoriteta oblasti. Morebitne dvome je v večini primerov učinkovito odganjalo peklenje vesti, v posamičnih pa so svoje dodale še grmade, na katerih so javno pogubili najhujše heretike. Prelom se je zgodil v sedemnajstem stoletju, ko sistema- tična opazovanja privedejo do prevelikega števila dokazov, da je taka podoba zgolj pesniška fkcija. Opazovalcem se je podoba sveta poslej razodevala v povsem drugi, novi »luči«.