9 Okoljske spremembe 1. Splošne podnebne razmere Gorenjske in lokalno podnebje Kamniške Bistrice Darko Ogrin, Miroslav Vysoudil, Matej Ogrin Splošne podnebne značilnos Gorenjske so bile v geografski in drugi strokovni literaturi večkrat predstavljene. Eden prvih poskusov je v Slavi vojvodine Kranjske (Valvasor 1984), v kateri avtor podnebje in vreme opredeljuje na podlagi lastnih in drugih izkušenj. Pod- nebni orisi so tudi v domoznanskih opisih Kranjske (npr.: Erben 1866; Die österreichish-un- garische Monarchie in Wort und Bild, Kärtnen und Krain 1891; Orožen 1902). Za čas, ko podnebne analize že temeljijo na meritvah meteoroloških postaj v daljšem časovnem obdobju, poudarjamo pionirsko delo Seidla (1891–1902). O podnebju posameznih delov Gorenjske je v monografijah Slovenski alpski svet in Posavska Slovenija pisal Melik (1954, 1959). Opis podnebja Gorenjske je ob zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu pripravil tudi Bernot (1981). V zborniku strokovnih in znanstvenih prispevkov tega zboro- vanja (Gorenjska 1981) so v Geografski bibliografiji o Gorenjski 1945–1979 (268–303) nave- dena tudi vsa dela, ki z geografskega, klimatološkega ali meteorološkega vidika obravnavajo podnebje na Gorenjskem. V veliki večini so to prispevki, ki prikazujejo podnebje posa- meznih krajev ali delov Gorenjske. Prikazi podnebja posameznih gorenjskih pokrajin so tudi v monografiji Slovenija, pokrajine in ljudje (2001). V zadnjih desetletjih je nastalo kar nekaj del, ki obravnavajo posamezna območja in po- dročja znotraj temake podnebja na Gorenjskem. Omenimo naj opis podnebja od Bleda do Bohinja (Trontelj 1995), razpravo o podnebju Julijskih Alp in Doline Triglavskih jezer (Ogrin D. in Brancelj 2002), analizo podnebja Kredarice (Cegnar in Roškar 2004), ki je nastala ob 50-letnici naše najviše ležeče meteorološke postaje, delo, ki se ukvarja z inverzijami v Lju- bljanski kotlini (Ogrin, M. 2005), in članek, ki obravnava spreminjanje podnebja v zadnjih desetletjih z vidika razvoja zimskošportnega turizma (Ogrin M. in sod. 2011). Našteta dela, z delno izjemo prikaza podnebja Doline Triglavskih jezer, izhajajo iz analize dolgoletnih nizov meritev meteoroloških postaj. Le študija mikroklimatskih razmer v Planici (Ogrin D., Krevs 1995) temelji na terenskih meritvah in opazovanjih ter uporabi nekaterih metod, ki posredno govorijo o podnebnih razmerah v tej dolini. V zadnjem desetletju so bile opravlje- ne tudi raziskave temperaturnih razmer v mraziščih Julijskih Alp, Karavank in Kamniško- Savinjskih Alp. (Ortar 2011; Trošt 2008; Ogrin M. 2007; Ogrin D. in sod. 2007), z meritvami vodnatos snežne odeje so bile proučene tudi padavinske razmere Južnih Bohinjskih gora (Sluga 1998; Ogrin M. in Ortar 2007). Opis splošnih značilnos podnebja na Gorenjskem v tem delu prav tako temelji na dolgoletnih nizih podnebnih meritev, praviloma za obdobje 1971–2000, in nekaterih kartografskih prikazih, izvedenih iz teh meritev. Prikaz lokalnega podnebja Kamniške Bistrice, s katerim smo hoteli opozori na veliko podnebno pestrost Gorenjske na krajevni ravni, pa večinoma temelji na terenskih meritvah in opazovanjih.