Jezik in slovstvo, letnik 66 (2021), št. 4 Marko Juvan UDK 821.163.6.09:81‘322“1968“ ZRC SAZU Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Mojca Šorli ZRC SAZU Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Andrejka Žejn ZRC SAZU Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede INTERPRETIRANJE LITERATURE V ZMANJŠANEM MERILU: »ODDALJENO BRANJE« KORPUSA »DOLGEGA LETA 1968« Članek obravnava vlogo interpretacije v digitalnohumanističnem pristopu k literaturi, posebej v korpusni analizi. Pokaže, kakšen je v literarni vedi interpretativni pomen računalniških statistično- preštevnih analiz pojavnic, oznak in metaoznak v majhnem korpusu literarnih besedil, zajetem iz določenega časovnega obdobja. Na primeru korpusa izvirnih literarnih besedil, natisnjenih med mednarodnim študentskim gibanjem »dolgega leta 1968« v periodiki pretežno študentske generacije (Tribuna in Problemi), kvantitativna analiza oz. »oddaljeno branje« raziskuje uveljavljanje modernizma, spreminjanje zvrstnega repertoarja in literarnega jezika, besedilne sledi revolucionarnega ozračja in vlogo žensk v literarnem sistemu. 1 Ključne besede: digitalna humanistika, literarni korpus, oddaljeno branje, korpusna analiza, slovenska literatura, študentsko gibanje, 1960–1975 1 Digitalna humanistika in interpretacija literature »Digitalna humanistika« (DH) je izraz, ki je očaral naše tisočletje, potem ko je odmevni zbornik A Companion to Digital Humanities (Schreibman idr. 2004) z njim zamenjal bolj tehnični termin »humanistično računalništvo« (humanities computing). 2 To je bilo sprva obrobno področje, ki se je kot mostišče med »dvema 1 Članek je rezultat projekta Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Slo- veniji in svetu (J6-9384), ki ga fnancira ARRS. 2 Že leto pozneje izraz posloveni Matija Ogrin v uvodu k zborniku o znanstvenih izdajah (Ogrin 2005: 12–15).