1 Novice iz varstva gozdov 14, 2021 Kratki znanstveni prispevek Na kaj moramo biti pozorni, ko izbiramo feromonski pripravek za ulov osmerozobega smrekovega lubadarja v režaste pasti? Nina ŠRAMEL 1 , Andreja KAVČIČ 1 , Marija KOLŠEK 2 , Maarten DE GROOT 1* Povzetek V prispevku povzemamo ugotovitve raziskave, ki je bila narejena v sodelovanju med Gozdarskim inštitutom Slovenije, Oddelkom za varstvo gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije (Šramel in sod., 2021). Cilj raziskave je bila primerjava ulova v režaste pasti ob uporabi raz- ličnih feromonskih pripravkov za privabljanje osmero- zobega smrekovega lubadarja, Ips typographus (Linna- eus, 1758). Izdelan je bil indeks, s katerim je mogoče določiti učinkovitost feromonskega pripravka za osme- rozobega smrekovega lubadarja. Ugotovili smo, da se pripravki med seboj razlikujejo po učinkovitosti, nji- hova učinkovitost pa ni sorazmerna s ceno. Ključne besede: Ips typographus, feromonski pripravki, spremljanje, učinkovitost, stroški. Uvod V zadnjih desetletjih smo priča naraščajočim števi- lom prenamnožitev osmerozobega smrekovega luba- darja tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, zaradi česar be- ležimo visoko sanitarno sečnjo (de Groot in sod., 2019). Učinkovit sistem spremljanja dinamike populacije osmerozobega smrekovega lubadarja nam lahko po- maga predvideti njegove prenamnožitve, kar nam lahko omogoči pravočasno izvajanje ukrepov in preprečitev širjenja žarišč. Pomemben element pri načrtovanju spremljanja osmerozobega smrekovega lubadarja s fero- monskimi pastmi je izbira feromonskega pripravka. Ugotovljeno je bilo, da so za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja glavne kemične komponente ipsdienol, metilbutenol in cis-verbenol (Bakke in sod., 1977). Na trgu so na voljo različni feromonski pripravki, ki vsebujejo omenjene komponente. Vendar pa niso vse mešanice enako učinkovite. Feromonski pripravki se razlikujejo po obliki (pivnik, ampula), dobi trajanja oz. učinkovanja na terenu, ceni, ter kot kažejo raziskave, tudi po učinkovitosti (Pernek, 2002, Göktürk in sod., 2005, Galko in sod., 2010). Med pregledom literature smo ugotovili, da je zelo malo študij, ki bi vključevale tudi ekonomski vidik uporabe feromonskih pripravkov. Ker v Sloveniji feromonske pripravke za spremljanje di- namike populacije osmerozobega smrekovega lubadarja nabavljamo na podlagi javnih naročil, smo želeli ugoto- viti, ali je dražji feromonski pripravek tudi bolj učinko- vit oz. kako je cena povezana z učinkovitostjo feromon- skega pripravka. V raziskavi Šramel in sod. (2021) smo primerjali ulov v pasti, opremljene s petimi različnimi komercialno dostopnimi feromonskimi pripravki. Pri- 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; *maarten.degroot@gozdis.si 2 Zavod za Gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana pravili smo indeks, ki omogoča primerjavo med fero- monskimi pripravki na podlagi njihovih lastnosti (učin- kovitost, občutljivost, selektivnost) in cene. Metode dela Poskus smo izvajali od začetka marca do konca sep- tembra 2019. Uporabili smo 50 enojnih režastih pasti tipa Theysohn in feromonske pripravke Pheroprax ® , IT Ecolure Extra ® , Ipstyp ® , Ipsowit ® in Typosan ® . Pasti smo postavili v smrekovih gozdovih, ki so bili v pretekli sezoni (december 2017) prizadeti zaradi vetroloma (testne lokacije, 25 pasti), in v vetrolomu nepoškodova- nih smrekovih sestojih (kontrolne lokacije, 25 pasti). Pasti so bile na vseh lokacijah postavljene enakomerno in naključno, ter med seboj oddaljene najmanj 1 km. Po- pulacija osmerozobega smrekovega lubadarja je bila pod pragom prenamnožitve in v sestoju je bila lesna za- loga navadne smreke (Picea abies) 70 % ali več. Prav tako so bile primerljive druge ekološke razmere (dreve- sna sestava, nadmorska višina, naklon, osončenost, pov- prečna mesečna temperatura zraka, povprečna mesečna količina padavin). Pasti so bile praznjene na 7 do 14 dni, odvisno od temperature. V kolikor je bila temperatura višja od 24 °C, so se pasti praznile na vsakih 7 dni. Izbira lokacij, praznjenje in menjava feromonskih pripravkov so bili izvedeni s strani revirnih gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Raziskavo smo izvajali v gozdnogospodarskem območju (GGO) Kranj (20 pasti) in GGO Slovenj Gradec (30 pasti). V vsakem GGO smo izbrali testno in kontrolno lokacijo. V GGO Kranj (Slika 1) so bile testne pasti od kontrolnih oddaljene 6,5 km in v GGO Slovenj Gradec (Slika 2) 3,5 km. Testni lokaciji v raziskavi sta bili Jezersko (10 pasti) v krajevni enoti (KE) Preddvor in južni del Pohorja (15 pasti) v KE Slo- venj Gradec. Kontrolni lokaciji pa sta bili izbrani v KE Tržič na območju Loma (6 pasti) in Podljubela (4 pasti), ter na južnem pobočju nad Mislinjo (15 pasti) v KE Mislinja. V letu 2018 je bila populacija osmerozobih smrekovih podlubnikov na vseh izbranih lokacijah pod pragom prenamnožitve. V GGO Kranj smo imeli 2 po- novitvi v testni in kontrolni lokaciji, v GGO Slovenj Gradec 3 ponovitve – vsega skupaj 10 ponovitev za vsak feromonski pripravek. Na vsaki lokaciji smo uporabili vseh pet feromonskih pripravkov. Metode dela so po- drobneje predstavljene v izvirnem delu (Šramel in sod., 2021).