41 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 41-59 Anton Kramberger UDK 165.423:316.344.4(487.4) Objektivnost v druæboslovnem prouËevanju (slovenskih) elit POVZETEK: »lanek obravnava izbrane teoretske okvire za prouËevanje sodobnih elit in nakazuje raznovrstne motivacijske momente pri raziskovalcih elit. Pri prouËevanju elit gre sicer zgolj za pogojno objektivnost raziskovalnega postopka, predvsem zaradi veËje koncentraciji moËi pri objektu raziskovanja, kar v sam proces sistematiËnega raziskovanja vnaπa πtevilne motnje, v obliki starih in novih ideoloπko-oblastnih primesi. Vendar je ravno primerna intelektualna mobilizacija raziskovalcev pred in ob lotevanju tovrstnih raziskav nujna in celo neizogibna, kljub pomislekom, dvomom in prostislovjem, ki takπna raziskovanja spremljajo. NamreË, Ëim bolj je javna obravnava oblasti strokovna, spoznavno neobremenjena in nekoristoljubna, tem bolj ohranja teænjo po bolj odprti, ne pa fragmentirani in zaprti skupnosti, kjer so elite vedno predaleË stran od ostalih. »lanek vsebuje πe komentarje o preteklih in sedanjih slovenskih elitah ter tudi o njihovih raziskovalcih. KLJU»NE BESEDE: elite, teorije elit, elite v Sloveniji, intelektualci 1. Koliko vemo o elitah na Slovenskem O slovenskih elitah, zlasti o politiËnih in gospodarskih, kot o posebnem sloju socialnega vretena vemo teoretsko in zlasti empiriËno sorazmerno malo. A to πe ne pomeni, da moramo le prenesti tuje izkuπnje k nam in bomo s tem poceni pridobili odgovore na vpraπanja, ki nas vznemirjajo. Prihodi na poloæaje in odhodi z njih se sicer stalno in povsod dogajajo, a stvarna oblast se obiËajno pridobi s sunki, za katere so potrebne πtevilne predpriprave, ki pa so vedno osebno in lokalno obarvane. Ker so takπne priprave umerjene glede na dano strukturo promotivnih priloænosti v nekem stvarnem okolju in Ëasu, nam tuje izkuπnje, razen v najbolj grobih orisih, premalo povedo o posebnostih, na primer o tem, kako in Ëemu je suverenost slovenskih elit rasla zelo postopno in kako je njihova sorazmerna moË v primerjavi z elitami sosednjih in drugih dræav πe danes okrnjena. Podobno je s priroËnostjo sploπnejπih teorij o elitah ‡ to ni koherentno druæboslovno znanje. Nastajalo je na razliËnih zgodovinskih in kontekstualnih podlagah, premislekih in posploπitvah. S tovrstnim raziskovanjem se najbolj ukvarjajo politologija, politiËna sociologija, politiËna ekonomija, mednarodni odnosi, pa teorija organizacij in πtevilne druge druæbene vede. KljuËni pojmi psevdoteorij o elitah (dober pregled je v Etzioni- Halevy 1997) negotovo lovijo poante med zelo razliËnimi elitnimi akterji ‡ elite so lahko bolj abstraktni pojmi kot zgornji razred, vrhnji sloj, oblast, politika, oligarhija, ali