Uvajanje prevajalskega namizja Trados v delovno okolje prevajalske agencije Darja Fišer, Špela Vintar Filozofska fakulteta Oddelek za prevajalstvo Aškerčeva 2, Ljubljana Tel./Fax. +386 1 241 1500 E-pošta: darja.fiser@guest.arnes.si , spela.vintar@guest.arnes.si Povzetek Prispevek opisuje uvajanje prevajalskega namizja Trados v delovni proces slovenske prevajalske agencije. Pri vrednotenju uspešnosti novega načina dela primerja rezultate pred uporabo namizja z novimi, pri čemer upošteva tudi stroške, povezane z uvajanjem novih tehnologij v projekt, prednosti in slabosti izbranega omizja ter zadovoljstvo vseh sodelujočih v prevajalskem projektu. V zaključku prispevek še nakaže možnosti uporabe opravljenega dela za prihodnje projekte. Abstract The paper describes the integration process of Trados translation solutions into an ongoing project of a translation agency in Slovenia. In order to evaluate whether this decision was successful, results of the new working practice are compared to the results achieved in the past. Along with the advantages and limitations of the translator’s workstation, possibilities of applying the experience and databases gained in this project to other similar projects in the future are discussed. 1. Uvod Za uporabo prevajalskih tehnologij se v zadnjih letih tudi v Sloveniji odloča vse več prevajalcev oziroma njihovih delodajalcev, ki želijo ostati konkurenčni in naročnikom nuditi kakovostne prevode v najkrajšem možnem času in po sprejemljivi ceni. Zaradi nedostopnosti najrazličnejših jezikovno vezanih orodij za slovenski jezik ponavadi posegajo po prevajalskih namizjih, ki vključujejo pomnilnik prevodov, orodje za poravnavo besedil in orodje za gradnjo terminoloških baz, poleg tega pa omogočajo tudi lažje načrtovanje in vodenje prevajalskih projektov. O izkušnjah pri rabi teh orodij pri nas in v tujini je poročalo že več avtorjev, predvsem v okviru prevajanja zakonodaje EU (Krstič/Belc, 1999; Željko, 2000, Taes 2001). Prispevek spremlja eno mlajših in manjših prevajalskih agencij v Sloveniji pri odločitvi za prehod na delo s prevajalskim namizjem Trados, pri čemer agencija nima »hišnih« prevajalcev, temveč vse prevode preda zunanjim sodelavcem. Pri celotnem projektu je sodelovala prvopodpisana avtorica tega prispevka, ki je na agencji opravila večino nalog, potrebnih za začetek dela s Tradosom. Najprej sta opisana prevajalski projekt, pri katerem je agencija začela uporabljati prevajalsko namizje, in način dela pred nakupom Tradosa. Predstavitvi pripravljalnih nalog, potrebnih za prehod na delo s Tradosom sledi vrednotenje odločitve za nakup Tradosa, pri čemer so upoštevani stroški uvajanja prevajalskih tehnologij v obstoječ prevajalski projekt ter primerjava količine in kakovosti opravljenih prevodov in zaslužka pred uporabo Tradosa in danes. V nadaljevanju so opisani prednosti in slabosti dela s Tradosom ter mnenje prevajalcev o tem prevajalskem namizju, prispevek pa sklenemo z razmislekom o možnostih uporabe opravljenega dela in pridobljenih izkušenj pri podobnih projektih v prihodnje. 2. Opis dela pred uporabo Tradosa Projekt, v katerega smo na agenciji vključili Trados, je prvi obsežnejši in dolgoročnejši prevajalski projekt te agencije. Začel se je septembra 2002, ko je naročnik za obdobje enega leta potreboval prevode strokovno zahtevnih besedil s področja bančništva iz slovenščine v angleščino, in sicer za približno 100 prevajalskih strani na mesec. Gradivo je bilo delovne narave, prevodi pa so bili namenjeni tujim članom nadzornega sveta za interno rabo. Naročnik prevodov ni potreboval dnevno, temveč pred sejami nadzornega odbora, zaradi česar je bil ritem dela neenakomeren in roki za dokončanje prevodov dokaj kratki. Glede na naročnikove potrebe smo na agenciji pridobili pet stalnih zunanjih sodelavcev, specializiranih za bančništvo in finance. Delo je potekalo tako, da je naročnik po elektronski pošti agenciji poslal izvorna besedila, koordinator projekta pa je besedila razdelil med prevajalce. Ti so bili odgovorni za strokovno in jezikovno ustreznost prevodov. Končani prevod so po elektronski pošti vrnili agenciji, koordinator projekta pa ga je predal naročniku. Agencija je imela zgolj vlogo posrednika med naročnikom in prevajalci, pri čemer je bila njena glavna naloga zagotavljanje pravočasne dostave prevoda naročniku. Že po prvi seji pa se je pokazalo, da bo prevodov več kot 100 strani na mesec, zato smo po dveh mesecih poiskali še pet sodelavcev. Vsa naročnikova besedila so bila s področja bančništva in financ. Potreboval je prevode finančnih izkazov in poročil, izjav za javnost, vabil na seje nadzornega odbora, zapisnikov sej in drugega gradiva.